Mimo so prišli ljudje ‒ možje in žene ‒ in prinesli drobnega, hromega otroka, ki je imel glavo kakor starec. Z rokami je tepel okoli sebe, kričal je nerazumljive besede, v žaru stoterih sveč se je zamotil in pomiril, pa pričel zopet tepsti okoli sebe in kričati s svojim nečloveškim glasom. Ana je hotela oditi, ali mati jo je pridržala.