Mos est Romanis in causis quotidianis, Si sonet ante foras bona vita, scientia, mores, Non cxauditur, si nummus mox aperitur. Audito nummo, quasi viso principe summo Concurrunt turbae, magnus fit plausus in urbe. Pontifex ipse plaudit, quod nemo libentius audit, Nummus honoratur, sine nummo nullus amatur.
(Vsakdanja navada je v Rimu, da so gluhi, če trkajo na vrata dobrota, znanost ali krepost, toda če potrka gotovi denar, tečejo množice skupaj, kakor da so radostno gledale največjega kneza, in v mestu odmeva ploskanje. Tudi papež ploska, kajti nihče ne sliši žvenkljanja denarja rajši kot on. Čislan je samo denar, siromak ne najde ljubezni.)«