Za Rovanom sta se pripeljala novi opat Peter Limbšak in prior Markvard, potem namestnik deželnega glavarja in vicedoma, končno pa ostali menihi, ki so bili šli kot pooblaščenci na kapitelj v Rein.
Opat Peter - kateremu se je dobrohotnost brala z lica - je bil vidno ginjen, da ga je ljudstvo tako lepo sprejelo, dasi je odstavljeni opat tako grdo z njimi ravnal, in blagoslavljal je s tresočo roko to ponižno, pred njim v prahu ležeče ljudstvo.
Matija Jazbec je bil edini, ki se ni hotel ponižati in ni hotel poklekniti.