»Če ste me zato poklicali, presvetla vojvodinja, da bi mi pripovedovali o opatovem prijateljstvu, potem dovolite, da grem. Kar je meni opat storil, to se da pravzaprav poravnati samo s krvjo, ali na dvoboj ga ne morem pozvati, ker je duhovnik, ubiti ga pa nočem, ker nisem razbojnik, nego pošten mož.«
»Saj bi se vendar lahko poravnali z njim, gospod Rovan,« je menila vojvodinja.