Čeprav je pregnal opata na zvijačen način, tako kakor da ga je res smatral za tatinskega lovca, vendar se ni prav dobro zanašal, da ne poskusi opat siloma se polastiti Polonice. In zato je ostal na hribu ter nameraval ostati do drugega dne, ko sta se vsled njegovega prigovarjanja nameravali Polonica in njena mati preseliti v bližnjo, pod smreško grajščino spadajočo vas.
Jernej Kos in njegovi spremljevalci so ležali v gozdu, dokler se ni zmračilo.