»Dvatisoč srebrnikov ti je nujno treba, da bi se mogel vzdržati vsaj dva meseca. V dveh mesecih se razgubi velik del sovražnikov, ker bodo obljubljeni odpustki pri dobljeni in bo poropano, kar se bo dalo dobiti. V dveh mesecih bi si ti potem že kako pomagal, ali dotlej ..., dotlej moraš sam voditi boj, kajti ‒ jaz ‒« Oton Vipavski je umolknil, tako ga je preplašil srepi pogled devinskega vladarja.