»Res je tako, ali veruj mi, Juri, le okoliščine so tega krive in nesrečne okoliščine so me primorale, postopati sovražno proti tebi.« Žalost Otona Vipavskega je bila tako globoka, da se Juri ni mogel odločiti za primeren odgovor. Lahko bi mu bil dokazal, da ni govoril popolne resnice, tudi bi mu bil lahko dokazal nad vse sovražne naklepe, ki jih je Oton gojil proti njemu iz dobičkaželjnosti, ali premagoval se je, kajti dozdevalo se mu je, da bi bili neplemenito, če bi sedaj nasprotniku kaj očital, ko priznava svoje napake in svoje grehe.