»Bodi previden,« mu je zašepetal Juri in Tomaž se je premagal. Ali ostal je nepremično pred Komoljo in ga gledal z resnimi očmi, ne meneč se za začudenje ostalih mož. Zdaj je Juri zopet pobral Katarinino pismo in je novič čital, kakor bi ne mogel verjeti, da je Katarina res to pisala.