Mirno je vstopil škof Kukanja izpred altarja na vzvišeni prostor, ki je bil prvotno namenjen za Jurja. Pozdravil je zborovalce samo s tem, da je hitro a jako po nosno nagnil glavo; blagoslova jim ni dal, dasi bi bil to zahteval običaj. Potem se je obrnil tja, kjer je sedel Oton Vipavski, pogledal ga ostro in potem začel govoriti s slovesnim glasom.