»Ena je tu ‒« »Name nikar ne računajta«, je osorno zaklical Tomaž, in obrnivši se proti svojemu nekdanjemu varovancu rekel svečano: »Juri Devinski, od današnjega dne te ne priznavam več za svojega vladarja. Moj meč in moja sulica ne moreta služiti vladarju, ki mi ne sme več rezati kruha pravice in mi več ne more dati zavetišča.«
II Že se je delala noč, ko je na devinskem gradu zavladalo živahno življenje.