Objela in poljubila sta se vnovič in vnovič se topila ljubezenske sreče. »Slušaj, Konrad,« je rekla Juta, ko je zopet sedela na svileni blazini poleg mladeniča, »zaupam ti, kar bi smel izvedeti šele čez več časa. Iz ljubezni ti zaupam tajnost, ki bi znala uničiti mnogo nadej, če bi se razvedela.