Še tega ni pojmil, da žensko bitje, čigar ljubezen je bil pravkar užival, ni bila Katarina. Iz te okamenelosti ga je prebudila pobožna pesem, ki so jo začele s Katarino došle deklice peti, pesem, kakor se je v onih časih običajno pela pri porokah. Zdaj šele se je grof Majnhard ozrl tja, kjer je pred nekaj trenotki užival ljubezensko srečo in zdaj je spoznal, da ni objemal in poljubljal Katarine, marveč svojo lastno ženo, grofico Marijo.