Vrata so bila na stežaj odprta in udeležniki so se začeli pomikati čez mostič na prostorno grajsko dvorišče. Nosilnica se je ustavila in konzul Ottobone je odprl vrata. Katarini je šinila kri v obraz in začela se je tresti po vsem životu, kajti videla je zdaj, da jo vse zbrano ljudstvo pozna.