Nekako žalostno je rekel Juri: »Prav praviš; to mi je že tudi ona očitala.« Tomaž ni vedel, na koga je pri teh besedah mislil devinski gospodar, kdo je tista oseba, ki mu je to že enkrat očitala. Pazno je poslušal Tomaž, če bode še kaj slišati, ali Juri se je utrujen usedel in se zatopil v svoje misli.