Cenil je Kreka in zadnjega glavarja kranjske dežele - nesrečnega Ivana Šušteršiča, ki je tako osamljen sklenil svoje zamotano življenje. Še ko sem hodil v šolo, sem rekel dedu: »Bolje bi bilo, da bi se spoznali s Tavčarjem ali Kersnikom. Šušteršič je bil ponesrečena osebnost za slovenske domoljube. Biti priljubljen na cesarskem dvoru in pri milem slovenskem narodu obenem, to ne gre skupaj po naravni logiki.«