Z veselim nasmehom je šel krmit svoja štiri goveda in enega konja. Ko se je ozrl po prostornem hlevu, kjer je njegov ded nekoč redil deset do dvanajst glav govedi, si je dal prst na čelo, pokimal z glavo in zašepetal sam sebi: »Prej ko bo minilo pet let, bom imel deset glav v hlevu in mož bom, morda še bolj veljaven kakor Bergantov Tone.« Žvižgal je, kimal in čohal živino, obenem pa delal lepe načrte.