Obe sta se znašli pred vrati sobe, v kateri je bataljonski komandant s hreščečim glasom dajal navodila Andreju. Tončka je zvedela, da se je Marička zadnje dneve do Poldeta ohladila. Prijateljica je rekla: »Odkar je bil pri nas tisti oficir Srebre iz brigade, je Polde oplel.« Dežurni, ki je poslušal, je pomežiknil: »Če bo šlo tako naprej, bo Marička še daleč zlezla.