Imeli pa so to navado, da so takoj, čim je zapokalo, obložili konje in mule s kuhinjsko posodo in čakali na povelje za premik. Večkrat se je močnik tako lepo kuhal, ali kje v bližini so se oglasili rafali, kuharji so pa bolj v strahu za svoje lonce kot za svojo kožo že stresli močnik na pot ali v travo in odhiteli s praznimi lonci h konjem. Včasih so pa tudi komoraši stekli s konji predaleč od bojne linije in prišli pred artilerijski ogenj.