Spotoma mi je neki četni komandir pripovedoval, kako rad je hodil v cerkev, ko je bil še mlad. »Vso mašo sem ogledoval neko Pepco; šest let sem bil zaljubljen, pet dolgih let sem jo ob nedeljah hodil gledat v cerkev. Zame ni bilo duhovnikovih pridig, ne kričavih orgel, ne lepih fresk na stenah, temveč je bila le edina lepota, okroglo in rdečelično Pepičino lice in svitek prekrasnih las na njeni glavi.