Da so se pri nekaterih borcih pojavljale take in podobne želje, je razumljivo, saj je bilo v poletju 1942. na Notranjskem dve tretjini partizanov, ki so bili doma s kmetov; kmetije pa so bile tudi več ali manj zadolžene. Ni bilo nič čudnega, da so stoteri borci hrepeneli tudi po razlastitvi nemških in domačih kapitalistov, knezov, grofov, duhovščine. Nekateri so bili zelo zaskrbljeni, ko so zvedeli, da tudi nekateri domači veleposestniki in kapitalisti podpirajo osvobodilno gibanje; precej jih je bilo, ki so govorili: »Kaj pa če bodo takim tičem vse pustili?