»Brez dovoljenja je splezal na češnjo,« je odvrnil Gregor. »Sedaj pa je šel, nič ne vemo, kje je,« je počasi in s trudnim glasom izpregovoril bataljonski komisar Lojze; komaj da se mu je ljubilo odpirati usta. Bilo je, ko da bi bili dvainštiridesetega in oktobra in na Krimu, ko se je za vsako malenkost kaznovalo fante.