Proti večeru sem se napotil s četo mimo Loškega potoka v Racno goro. Skupina domačinov, večina vrhniških žensk, nam je pripravila dobro večerjo. Janeževa mati, suha, živahna in okretna ženica, nam je skuhala tako dobre žgance, da sem se takoj spomnil časov, ko smo si gozdni delavci sami kuhali žgance, ki so dišali daleč po širnem gozdu.