Postal je nemiren, prevračal se je po grelnici in naposled skočil pokonci in splezal s peči. Debelo, ovčjo madro si je poveznil prav do ušes, zunaj v veži si je nataknil na noge lesene cokle in stopil iz hiše. Nebo nad gorskim svetom se je bilo zavilo v tanke, sivkaste meglice, izza njih je mežikalo zimsko sonce brez moči in svetlobe.