Še dolgo je slišala, kako je sin hodil po izbi, a poklicati si ga ni upala, ker je dobro poznala njegovo naravo. Samo to je premišljala, kako bi ga na lepem pripravila do tega, da gre z njo v Beljak k sv. Jakobu, da ga gospod Primož reši vsega zlega. Sicer Muzlju ni verjela, ko je govoril o bognasvaruju, ki je v medvedovi podobi napadel njenega sina, a bila je lahkoverna kot vsi drugi in se je bala čarovnij.