Rožle in mala Mojca sta ga imela rada, kakor da bi bil Kekec njun bratec in bi že od nekdaj živel z njima. O, nista mogla živeti brez njega, ker sta ga imela tako rada, o, tako rada! Zato je bil Rožle žalosten tisto jutro, ko je moral gnati živino visoko na senožeti za Akom.