Pa je bila Mojca vesela, vesela kakor škrjanček, kadar sloni ob modrem nebu in gleda na zeleno polje in droboli svojo najlepšo pesem. In je prepevala, samo prepevala tisto Kekčevo pesem: »Teta Pehta, dober dan! Pridi k nam na tiho plan, s sabo v goro vodi nas v kočo svojo k ptičku v vas, v zlato kočo pod goró, ptiček zlat tam spi lepó ...