S svojim srebrnim glasom jo je prepevala, da je zvenela daleč v tihe gozdove in na molčeče snežnike. Pa je bila Mojca vesela, vesela kakor škrjanček, kadar sloni ob modrem nebu in gleda na zeleno polje in droboli svojo najlepšo pesem. In je prepevala, samo prepevala tisto Kekčevo pesem: »Teta Pehta, dober dan!