»Veste, teta Pehtara, kaj pa naj bi tu v tej samoti, kjer ne vidim druge žive stvari kot tega nemarneža, ki me je skoraj spravil ob nos in ušesa. O, le naj dežuje vsa tri leta, ki jih moram preživeti pri vas zaradi tega, ker sem vam strgal nedolžen korenček. Če drugo ne, mi bo vsaj pečenka slajšala dolga leta.