»No, no ‒ na koncu pota sem,« se je razveselil Kekec in je stopil iz votline. Zagledal je pred sabo beli prod in divji gorski potok, ki se je penil sredi proda. Onkraj proda pa se je dvigalo sivo, strmo skalovje ‒ visoko visoko tja gori, kjer je zelenelo širno Bedančevo goličevje.