Blaž gre čez Žabjek, Anžin vidi Blaža, Blaž vidi Anžina, ali leta so oba tako spremenila, da se ne poznata. Anžin dvigne kol in mahne, ali Blaž ujame kol v roke, ga iztrga starcu, zavihti in pravi: ‚To ne more biti božja volja, da bi ubijal kdo Anžinovega Blaža, ki se povrača domu z obilnim blagom, da razveseli z njim očeta in mater.’ Preden še izusti te besede, udari neznanega očeta s kolom po glavi in ga zruši na zemljo.