Žabjek sem prehodil bogve kolikokrat gor in dol, po preko in po dolgem, poznam vsak štor in grm, ali tistih tvojih stopnic nisem nikjer videl niti zanje slišal ... « Tonček se je bil vnel in je hotel pobijati še dalje Jožkovo povest. Jaz pa sem se zbal, da se ne bi začel med dečki kak resen prepir, ki bi utegnil vso to zabavo skaliti in razdreti, zato sem malega kritika ustavil in ga jel miriti in blažiti. Rekel sem, da v takih rečeh glavna lastnost ni resnica, ampak kratkočasnost.