Zdaj sproži svetnik puščico in puščica predere zemljo in prikuje zmaja za trebuh k skali, v katero se je zapičila. Zver, vsa izranjena, se je vila in rjovela, ali od skale se ni mogla odtrgati. Bila je tedaj vnovič zakopana, edini gobec je dobival nekoliko zraka, zarivši se v eno tistih podzemeljskih votlin, katerih se nahaja tako mnogo po naših hribih.