Prijatelji se zajokajo in vprašajo drug drugega, kako žive, imajo li še toliko denarjev, kakor so ga imeli nekdaj, kaj jim kuhajo žene in koliko popijejo zdaj vina. Vsak je odgovoril s pobitim glasom, da ima denarjev komaj za sproti, da mu kuha žena bob, repo in močnik, meso pa še ne o vsakem prazniku, in da popije vina toliko, kolikor ga ostane babi, včasi malo, še večkrat nič. Prijatelji so vzdihnili: ‚Oh, zakaj smo se ženili!’ in od takrat jih je bilo tako sram eden drugega, da se niso marali več videti.