Prijatelj mu veli: »Pojva po bližnjem potu skoz hosto, da naju ne bo dež močil, saj vidiš, kako vse visi.« Kalanec ga je poslušal, dasiravno ne prav rad, ker je peljala bližnjica mimo tegale štora, katerega se je ognil, če se ga je le mogel. Poprej je hudo razsajal, ko pa prideta blizu štora, je naenkrat umolknil in začel v stran gledati.