Dobro pomnim, kako mi je poskakovalo srce od radosti, ko nam je pravil v drugi latinski šoli profesor Heinrich, rojen Moravec, kako neusmiljeno sta mlatila Nemce češka junaka Žižka in Prokop. To nasprotje nemškega in slovenskega jezika je razvilo v meni goreče kranjsko domoljubje, katerega so predelale ljubljanske »Novice« kmalu v slovensko rodoljubje. Jele so izhajati, ko sem bil v prvi latinski šoli.