Učencem se je strogo zapovedalo, da morajo ovaditi učitelju vsakega tovariša, ki bi govoril z njimi v šoli ali tudi zunaj šole po slovensko. V tej strašni puščavi narodne sramote in nemške silovitosti se je nahajala samo ena oaza ‒ naša lepa bela Ljubljana. To se zdi marsikomu lahko kaj čudno in neverjetno, pa je vendarle popolnoma resnično.