V »Bachovih huzarjih« govorim o slovenskih uradnikih in profesorjih, torej o naši inteligenciji, v »Hrvaških spominih« pa sem hotel razložiti, kako žive na Hrvaškem slovenski delavci, rokodelci in obrtniki. Uredništvo se je na sredi spisa prestrašilo mojega, žal, le preresničnega popisovanja slavonskih grehov, zlasti odprave zaroda, ki uničuje našo narodnost v Slavoniji. Balo se je, da bi moja povest razžalila brate Hrvate, in je moje priobčevanje ustavilo.