Njegovo ne debelo, ali duhovito in poetično knjigo sva brala zaeno z Žepičem vred. Zabavala naju je prekrasno, obenem pa tudi potolažila in poučila, da sva mogla verovati zopet trdno v brezsmrtnost človeške duše. Na Dunaju sem čital tudi Voltaira in Rousseauja, Voltaira samo par knjig, ali dovolj, da sem spoznal njegov ogromni genij, kakršnih nam zgodovina ne oznanja mnogo.