Mislim, da pripoveduje Mickiewicz v svoji Zgodovini slovanskih literatur, da so hodili Hegla povpraševat poljski poslušalci, je li človeška duša brezsmrtna ali ne. Odgovarjal jim je tako frazasto in megleno, da so nekateri potem trdili, da veruje, drugi pa, da ne veruje v to brezsmrtnost. Isto so izkusili vsi, ki bi radi zvedeli, če veruje v osebnega Boga ali ne.