Sem že take krvi. Ne jezim in ne prepiram se nikoli, ali kadar me prime naša kranjska jeza, pa zrastem in udriham, kogar dosežem. Pozneje mi je žal, če sem založil katero kakemu prijatelju ali poštenjaku, ali dokler me tare jeza, nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne vprašam; pesti mi zbezljajo in mahati morajo, naj bo škode kolikor hoče.