Tončka me prosi z vzdignjenimi rokami, naj ne povem tega nikomur. ‚Saj poznaš ljudi; če bodo zvedeli, da se hočeva vzeti, bodo grajali mene proti tebi, tebe proti meni; naredili bodo zdražbo in kaj bi počela potem jaz reva ‒ bilo bi mi skočiti v vodo, ker brez tebe mi več ni mogoče živeti.’ Te besede so se mi zdele jako pametne, ker sem dobro še pomnil, kako so hudobni jeziki odbili mene od Lenčke.