Kadar smo se pa vozili iz Celja proti Trstu na Ljubljano, nismo marali, da bi spotoma dosti zastajali. Ljubljano so mi prevzeli drugi vrtilničarji, pa sem se na kranj sko zemljo tudi nekako jezil, da se nisem mogel dolgo v njej muditi. Godilo se mi je v njej tako hudo, da me je gnalo srce naprej.