Raste jih povsod kakor plevela, zato so pa tudi komaj kaj več vredne. Bukve, orehi, hrasti ‒ to so možje, to; smreka je pila sestrščino s koprivo; kdor jih kupi za pet goldinarjev sto, so še preplačane.’
Štrucelj mi je posekal skoraj vso hosto, vse, kar je bilo boljšega, ne pa tistih petindvajset smrek, kakor sva se bila zmenila.