Za vino, meso, štruco se nam denarja nikoli ne zdi škoda; konec je ta, da ostanemo v največji sili na suhem, da ni groša ne za obleko ne za obutalo, ne za orodje ne za sol. Vsakemu kmetu, gruntarju bi moralo ležati v mošnji zmerom kakih sto goldinarjev, da si pomore, kadar ga prime sila. S svojo sedanjo pametjo in skušnjo bi dal vsakega preklicati, dejati pod jerobstvo, v čigar skrinji se ne bi našlo, kadarkoli bi se iskalo ali vprašalo, najmanj trideset goldinarjev.