Iz neomikanega stanu bi naštel lahko še veliko zgledov, kako premeteno si znajo Slovenci v tujem kraju služiti svoj kruh, kako neutrudno love krajcar za krajcarjem, goldinar za goldinarjem, kako uspešno se pomičejo naprej in naprej, dokler se ne prerinejo skozi sto težav in zaprek do premožnosti in samostalnosti. Ali za zdaj me ni volja to popisovati, kajti namenil sem se govoriti v tej knjigi bolj obširno samo o Dolenjcih in Dolenjkah. Tudi njih se nahaja dovolj v Primorju, v službi in na svobodi, v tujih in svojih hišah.