»Če hočete, jo pripeljem precej, da jo vidite, ni daleč do nje, v eni in pol ure sva tukaj.« Starec pokima z glavo, ne ve, ali se spodobi ali ne, da pride nevesta tako nanagloma v hišo, ali videl bi jo strašno rad. Janez šine skozi vrata in čez poldrugo uro pripelje za roko ‒ Miciko, ki se trese ko šiba od strahu in sramežljivosti.