Cel mesec se je rotil, da bo zavrgel Janeza in dal premoženje bratovim otrokom. Janez pa je ostal neprenehoma tisti hvaležni sin tudi zanaprej; čeprav ni prejemal nobenih odgovorov, je pisaril očetu prelepo, preljubo, ljubeznivo, da se je topilo kar srce vsakemu, ki je bral ali slišal brati Janezova pisma. Tudi majhni darovi in spomini so še zmerom dohajali od njega srditemu očetu.