V nedeljo zjutraj so se ustavljali vsi ljudje, ki so šli v cerkev, pred Jurčkovo hišo in se krohotali tako silno, da se je razlegalo po vsej vasi. Na slemenu je stala zalo oblečena ženska, narejena iz slame in cunj, ki je držala z eno roko polno mošnjo, z drugo pa kazala proti hiši figo. Med prsti se je lesketalo belo, lepo zapečateno pisemce.