Mož se križa in moli glasno s klepetajočimi čeljustmi začetek očenaša, ali kmalu zopet utihne, ko mu zapre strah glas in sapo. Ko odide že precej daleč, vržeta metli od sebe, Meta prinese novih polen na grmado, Tinica pa smukne na vrt in zazvoni. Zvonček je visel na nizki češplji.