Marko je molčal, dobro vedoč, da revni kmetje sami nimajo nič boljšega. V tem je ostal vedno enak, zmeren, trezen, neizbirčen, z vsem zadovoljen je bil v devetnajstem kakor v štirinajstem letu, v starosti kakor v mladosti. Ob nedeljah in praznikih se je rad nosil prav lepo; omislil si je sčasoma kastorov klobuk, kratke irhaste, zraven pa tudi svetle suknene hlače, dragoceno janko, več svilnatih robcev in pavolnatih srajc.